Opis
Jesper Juul – o avtorju
Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Je avtor številnih knjig s področja družinskega življenja.
Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetentni otrok« je prevedena v trinajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes velja za »biblijo vzgoje«
Juulov slog je daleč od akademskega, vendar ni v njem prav nič populističnega, površnega ali površinsko všečnega, še manj dogmatičnega. Je jasen, natančen in konkreten, obenem pa navdihuje s preprostostjo kratko malo življenjske modrosti.
Jesper Juul je soustanovitelj Kemplerjevega inštituta, katerega je med letoma 1997 in 2004 tudi vodil. Kemplerjev inštitut je največje in najstarejše evropsko središče za podiplomsko izobraževanje, usposabljanje in supervizijo družinskih terapevtov, kjer Juul še vedno sodeluje kot predavatelj in supervizor. Trenutno poučuje predvsem v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Kot prostovoljec je delal z begunci in vojnimi veterani na področju Hrvaške in BiH, kjer še vedno svetuje lokalnim nevladnim ustanovam.
KRATKA BIOGRAFIJA
Rodil sem se 18. aprila 1948 v Vordingborgu na Danskem. Otroška leta sem preživel tam, pa tudi v Herningu in Ebeltoftu, v družbi s starši in bratom Petrom. V prostem času sem se ukvarjal z atletiko in badmintonom, hodil k tabornikom in v gozdovih okrog Ebeltofta in Molsa proučeval ptice.
Po maturi na javni srednji šoli v Ebeltoftu sem si na ladji OK Cambodia, ki je plula do Daljnem vzhodu, našel delo kot natakar in kuharski pomočnik. Po tem sem kot zidar pomagal graditi pristanišče za parnike v Ebeltoftu, nakar sem delal v hotelu White House kot pomivalec posode, nato za blagajno in kot točaj.
Leta 1966 sem se vpisal na učiteljski kolidž v Marselisborgu in štiri leta pozneje diplomiral, osredotočen na temi zgodovina in religija. Po zaslugi čudovitega profesorja religiologije – teologa Schmidta Hansena – sem obenem začel na univerzi v Arthusu študirati zgodovino idej. Tam sem dobil za mentorja prof. Johannesa Sløka in užival v napeti interakciji med filozofijo, politiko in zgodovino religije. Prvi del študija sem sklenil z nalogo o razpravi med Martinom Lutherjem in Erazmom Roterdamskim o »svobodni volji«.
Študij sem si deloma plačeval z zaslužkom od počitniškega dela v Nemčiji, kjer sem delal kot natakar, in od objav recenzij otroških knjig v nekem lokalnem časopisu, proti koncu študija pa sem delal tudi kot nočni čuvaj v Bøgholtovem centru za mladostnike v Vibyju na Danskem.
Naslednjih nekaj več kot tri leta sem v Bøgholtu delal kot učitelj in socialni delavec in odkril, kako nujno je dejavno delati z vso družino, ne samo z otrokom. Na nekem seminarju sem spoznal ameriškega psihiatra in družinskega terapevta W. Kemplerja in danskega pedopsihiatra Mogensa A. Lunda, ki sta postala moja učitelja, terapevta in prijatelja.
Nato sem še z dvema dobrima kolegoma iz Bogholta devet let delal v centru za mladostnike Arhus in sicer s skupinami samohranilskih mater; v tem času sem se začel usposabljati v družinski terapiji, in sicer na Danskem, Nizozemskem in v ZDA. Obenem sem ob podpori in superviziji Mogensa Lunda in njegove žene Lis Keiser začel delati samostojno kot skupinski terapevt in usposabljati osebje – zadnje predvsem na eksperimentalnih psihiatričnih oddelkih in pri raznih projektih za odvisnike.
Leta 1979 se nam je zdelo, da je prišel čas, ko je treba ustanoviti inštitut, namenjen podiplomskemu izobraževanju v take vrste družinski terapiji, kakršno je razvijal in opisoval Kempler, in tako smo pod njegovim vodstvom ustanovili Kemplerjev inštitut.
Čez nekaj let sem postal po seriji naključij postal vodja Kemplerjevega inštituta Skandinavije, ki se mu posvečam vse odtlej v želji, da bi naše delo cvetelo in se razvijalo.
Osebno vidim pomemben del svoje vloge v tem, da omogočam širjenje temeljnih vrednot, zamisli in izkušenj, ki jih zastopa inštitut, tako med skupinami strokovnjakov, ki se jim terapevtske kompetence običajno ne priznavajo, kakor tudi laikom – najprej in najbolj pa staršem.
Prvič sem se poročil l. 1971. Leta 1973 se nama je rodil sin Nicolai, skupaj pa sva živela do l. 1990.
Leta 1991 sem se poročil s Suzano, po rodu iz Zagreba na Hrvaškem, ki me je med drugim pripravila do tega, da približno 3 mesece na leto posvetim prostovoljnemu delu z begunci, vojnimi veterani in na področju podiplomskega izobraževanja hrvaških in bosanskih strokovnjakov. Obenem svetujem in pomagam pri razvoju mnogim lokalnim nevladnim organizacijam.
Januarja 2004 sem odstopil z mesta poslovnega in kliničnega direktorja Kemplerjevega inštituta in tako poskrbel za harmonično generacijsko menjavo. Vezi z inštitutom ohranjam kot predavatelj in svetovalec in upam, da mi bo to uspevalo tudi v prihodnje, medtem ko vzporedno vodim svoj najnovejši projekt: Familylab International.
Jesper Juul
