Čudeži, Avtor: Edita Kurent

Edita Kurent, ženska, ki jo življenje preizkuša, nam razgrinja svojo zgodbo, stkano iz bolečine, upanja, boja za življenje in iskanja lastnih virov preživetja ob pomoči drugih. Samoizpraševanje, veslanje v morju neskončnih možnosti, brezpogojna ljubezen, odpuščanje in pristna vera vase in v življenje samo, so ključne besede iskalcev – in, tisti, ki išče tudi najde – prave ljudi, prave možnosti in priložnosti ob pravem času – gre za sinhronost vsega, kar nosimo v sebi, le pustiti moramo, da se zgodi. Pisateljica s svojo zgodbo odpira upanje in daje pogum vsem nam, ki smo na poti življenja – da bi ga sprejeli in živeli tako, kot je; nič več in nič manj.

Sama pravi: »Če uspemo razumeti, da v vsaki naši celici pleše božansko in smo del tega plesa, ne bomo samo uspešni, srečni in polni milosti. Spoznali bomo, da vse prihaja k nam tako, kot naj bi bilo, kot mora biti in kot bi lahko bilo.« Knjiga bo pomagala vsem, ki se srečujemo z življenjskimi preizkušnjami.

Po prihodu iz službe sem si vzel čas in vzel v roke tvojo knjigo Čudeži. Prebral sem jo v enem sunku. Kaj naj rečem? Brez besed. Tea in Neja sta me cel popoldan spraševali zakaj jočem, pa sem rekel, da od sreče in od žalosti (tako kot zdajle). Od žalosti, ker bi ti lahko v svojih nerodnih najstniških letih malce polepšal življenje in od sreče, ker sem te znova spoznal. Čudovita si, ampak to že tako veš.

Kaj si doživela je tako veliko, kot je velik svet. Življenje nam nudi izzive, nekaterim velike, nekaterim manjše. Tisti, ki dobijo velike izzive so veliki ljudje, tisti ki manjše, so manjši. Moja Edita … bodi vse in še več, bodi življenje.

Danes sem v enem kosu prebrala tvojo knjigo Čudeži, kar nisem je mogla pustiti, ker me je tako navdušila. V njej si razkrila svojo dušo in obenem tudi duše mnogih.

Zelo pogumna borka si in ne moreš si zamisliti kaj ti je življenje dodelilo in kljub vsemu si ob tem še zrasla. Ker imaš pisateljski dar, mislim, da boš še nadaljevala in nas navduševala še v prihodnje.

Po pravici povedano nisem pričakoval nekega presežka od knjige, ker, tako sem bil prepričan, ne boš pisateljsko spravila svoje izjemne zgodbe na papir. Ko sem slišal, da je knjiga že tu, sem si misli, to je brzi ekspres … Ker, če hočeš tazaresno knjigo napisat, moraš imet ustvarjalni mir, čas … Vsak, ki je že poskušal kakšen resen tekst napisat, ve, koliko časa se lahko vrtiš okrog enega stavka.

Potem pa … adijo! Res presežek! Prava kombinacija zgodbe, globokih življenjskih resnic, vse osnovane na svojih izkušnjah. In zaradi česar je to najboljša knjiga; ker je napisana ISKRENO.

Aja pa še to: tista prilika o kurah in orlih zmaga, nisem še slišal te primerjave. Mene je knjiga na trenutke dvignila, čeprav sem več časa razmišljal, kako zmoreš; da je to nepredstavljiva pot za navadne smrtnike.

Knjiga Čudeži bralca nagovarja k temu, da se ustavi, prisluhne in vidi. Za dolg, globok trenutek te potegne vase in povabi, da le si. Predan trenutku, pogumno ranljiv in z brezpogojnim zaupanjem v življenje. Je tudi zgodba o predaji in moči, ki se lahko rodi le, ko izpustimo umski nadzor in prisluhnemo srcu.

Le redko se zgodi, da se ob knjigi nasmejem in hkrati zjočem, da me navdahne z upanjem in hkrati obogati z močnimi življenjskimi nauki in katere globino bom lahko zares dojemala šele z leti. Knjiga Čudeži (Edita Kurent) mi je dala vse to in še več: ko sem obrnila zadnji list, sem se čutila pomirjeno in varno v tem svetu, obenem pa zaznala zanos upanja, da ne glede na to, kaj se mi v življenju zgodi, ne obupam, ampak iščem rešitve ter dobro v stvareh in ljudeh.