Buda za lahko noč – Dharmachari Nagaraja

Varuh otrokovih dolžnosti, knjiga

Večini staršev paše popularna, mehka vzgoja, iskanje pravic, skrb in aktivna zaščita otroka, da se slučajno nebi utrudil, ali da nebi moral o čem odločati . Saj bi moral potem nositi posledice svojih odločitev. Kaj šele ravnanj!

Staršem prvih razredov v šoli paše, da ni ocen, ker se tako lahko mirno predajajo utvari, ki jo zgradijo iz opisnih ocen. Utvari o tem, da bo otrok mirno, nezahtevno zakoračil skozi osnovno šolo in prinesel odlično spričevalo ter vse točke za pravo gimnazijo. A ko pridejo ocene, se svet podre.

Otroke učijo manir, kulture, navad. Ko se otroci pričnejo upirati, se večina staršev umakne v varne pozicije dogovarjanja in parlamentiranja, pogosto že z vrtčevskimi otroki. Kako bo potekalo parlamentiranje, ko otrok v tretjem razredu ne bo več hotel k pouku? Bosta tudi takrat »oba zmagala«?

Bosta, le na tak način, da bo otrok za en dan počakal doma pri babici, v šolo pa odnesel podpisano mamino laž, kako, da je bil bolan, revček! In obljubil bo, da bo poslej pridno hodil v šolo …

Ja, oba sta zmagala – otrok nad starši, neodgovornost nad razumom.

Da se take zgodbe ne bodo dogajale tudi vam in da ne boste potihem pričakovali, kdaj se bo zgodil čudež, je nastale tale knjiga. Premnogi starši pričakujejo čudež najvišjega reda – da bo nekega dne otrok in najstnik sam od sebe začel uporabljati »hvala« in »prosim«, da bo skrbel zase in svoje stvari. Delal bo za šolo in doma pomagal. Vstajal bo zjutraj in zvečer hodil spat in ne ravno obratno.

Žal mnogim staršem, ki podpirajo sedanji trend v vzgoji, ostane samo čakanje, ki se kasneje spremeni v sanje. Sanje, kaj bi bilo, če bi, ko je še bil čas, otroke vzgajali za prihodnost, za odgovornost in samostojnost. Zdaj jim nebi bilo žal otroških jeznih, pa kdaj pa kdaj tudi prosečih pogledov! Zdaj vedo, da so samo del njihovega učinkovitega obnašanja, ki jih je odvrnil od tega, da bi bili tudi sami odgovorni in ljubeči starši.

Zaradi ljubezni do svojih otrok je vredno pokukati v knjigo, ker boste mnogi našli, kar potihem iščete in tudi potrebujete: potrditev, da je v redu, da je super, če od otrok tudi zahtevate, če jim naložite delo in opravila. Da je najbolj prav, da vztrajate, da opravijo do konca!

Pisno potrdilo, da je to znak ljubezni in hkrati zaščitni znak dobrih staršev. Lahko je imeti otroka rad in mu popuščati, da dela kar hoče. Težko je imeti otroka toliko rad, da od njega zahtevaš da sodeluje, se uči različnih spretnosti, pa vztrajnosti in lepega vedenja.

Skozi življenjske situacije vas popeljeva do očitnih napačnih in pravih rešitev, tudi z napotki, KAKO kakšno stvar narediti.

Navsezadnje sva v knjigo zložila petdeset let vzgajanja in izobraževanja svojih in »službenih« otrok. Nastala je iz življenja.

Če ne zaradi drugega, jo preberite zato, da vam bo lažje. Ugotovili boste, da imajo tudi drugi starši podobne težave in podobno iščejo rešitve.

Pa ne naredite tako, kot vaši otroci, ki internetu verjamejo vse. Veliko je nasvetov, ki so jih dali ljudje, ki niso še nikoli srečali, ali bili odgovorni za otroke, ki so imeli težave. Všeč so jim rešitve z gladenjem, z izbiro, s krivdo tretjih oseb ali inštitucij. Bežite stran! Če bredete danes do kolen, boste kmalu do pasu!

Avtorja

Varuh otrokovih dolžnosti, knjiga

Večini staršev paše popularna, mehka vzgoja, iskanje pravic, skrb in aktivna zaščita otroka, da se slučajno nebi utrudil, ali da nebi moral o čem odločati . Saj bi moral potem nositi posledice svojih odločitev. Kaj šele ravnanj!

Staršem prvih razredov v šoli paše, da ni ocen, ker se tako lahko mirno predajajo utvari, ki jo zgradijo iz opisnih ocen. Utvari o tem, da bo otrok mirno, nezahtevno zakoračil skozi osnovno šolo in prinesel odlično spričevalo ter vse točke za pravo gimnazijo. A ko pridejo ocene, se svet podre.

Otroke učijo manir, kulture, navad. Ko se otroci pričnejo upirati, se večina staršev umakne v varne pozicije dogovarjanja in parlamentiranja, pogosto že z vrtčevskimi otroki. Kako bo potekalo parlamentiranje, ko otrok v tretjem razredu ne bo več hotel k pouku? Bosta tudi takrat »oba zmagala«?

Bosta, le na tak način, da bo otrok za en dan počakal doma pri babici, v šolo pa odnesel podpisano mamino laž, kako, da je bil bolan, revček! In obljubil bo, da bo poslej pridno hodil v šolo …

Ja, oba sta zmagala – otrok nad starši, neodgovornost nad razumom.

Da se take zgodbe ne bodo dogajale tudi vam in da ne boste potihem pričakovali, kdaj se bo zgodil čudež, je nastale tale knjiga. Premnogi starši pričakujejo čudež najvišjega reda – da bo nekega dne otrok in najstnik sam od sebe začel uporabljati »hvala« in »prosim«, da bo skrbel zase in svoje stvari. Delal bo za šolo in doma pomagal. Vstajal bo zjutraj in zvečer hodil spat in ne ravno obratno.

Žal mnogim staršem, ki podpirajo sedanji trend v vzgoji, ostane samo čakanje, ki se kasneje spremeni v sanje. Sanje, kaj bi bilo, če bi, ko je še bil čas, otroke vzgajali za prihodnost, za odgovornost in samostojnost. Zdaj jim nebi bilo žal otroških jeznih, pa kdaj pa kdaj tudi prosečih pogledov! Zdaj vedo, da so samo del njihovega učinkovitega obnašanja, ki jih je odvrnil od tega, da bi bili tudi sami odgovorni in ljubeči starši.

Zaradi ljubezni do svojih otrok je vredno pokukati v knjigo, ker boste mnogi našli, kar potihem iščete in tudi potrebujete: potrditev, da je v redu, da je super, če od otrok tudi zahtevate, če jim naložite delo in opravila. Da je najbolj prav, da vztrajate, da opravijo do konca!

Pisno potrdilo, da je to znak ljubezni in hkrati zaščitni znak dobrih staršev. Lahko je imeti otroka rad in mu popuščati, da dela kar hoče. Težko je imeti otroka toliko rad, da od njega zahtevaš da sodeluje, se uči različnih spretnosti, pa vztrajnosti in lepega vedenja.

Skozi življenjske situacije vas popeljeva do očitnih napačnih in pravih rešitev, tudi z napotki, KAKO kakšno stvar narediti.

Navsezadnje sva v knjigo zložila petdeset let vzgajanja in izobraževanja svojih in »službenih« otrok. Nastala je iz življenja.

Če ne zaradi drugega, jo preberite zato, da vam bo lažje. Ugotovili boste, da imajo tudi drugi starši podobne težave in podobno iščejo rešitve.

Pa ne naredite tako, kot vaši otroci, ki internetu verjamejo vse. Veliko je nasvetov, ki so jih dali ljudje, ki niso še nikoli srečali, ali bili odgovorni za otroke, ki so imeli težave. Všeč so jim rešitve z gladenjem, z izbiro, s krivdo tretjih oseb ali inštitucij. Bežite stran! Če bredete danes do kolen, boste kmalu do pasu!

Avtorja