Opis
POVZETEK
Nov svet se poraja s pospešeno hitrostjo in nekateri se mu bomo prilagajali bolje in hitreje kot drugi. Prožni ljudje vzletijo, drugi se vdajo, prvi postanejo prihodnost, medtem ko se drugi oklepajo preteklosti, izgubljajo upanje in zdravje. Dobra novica je, da prožnost ni genetsko darilo, namenjeno le nekaterim, ampak veščina, ki jo je mogoče hitro razumeti, vaditi in obvladati. Ko se spremembe in negotovost stopnjujejo, je nujno, da se soočimo z resničnostjo, delujemo, poiščemo globlji pomen v življenju, se pogosto smejemo in obvladamo improvizacijo.
Knjigo sem napisala, da bi vam pomagala premagati strah, ublažiti stres in spoznati, kako mislijo in delujejo prožni, ustvarjalni ljudje. Čeprav tvegam, da bom zvenela preroško, sem prepričana, da bo v naslednjih nekaj letih potekal nekakšen nov naravni izbor med ljudmi. Svetu bodo zavladali optimistični ljudje, odporni na stres. In ko se bosta sprememba ter negovotost stopnjevali, kar je zelo verjetno, bodo ljudje, ki so dovzetnejši za stres, vedno manj sposobni tekmovati. Zavzemite svoje mesto v novem svetu, ki se pojavlja. zapri
O AVTORJU
Dr. Joan Borysenko je mednarodno priznana predavateljica o duhovnosti, integrativni medicini in povezavi med umom in telesom. Doktorirala je na Harvardski medicinski fakulteti, poleg tega je tudi klinična psihologinja, avtorica številnih uspešnic, novinarka in radijska osebnost.
Spletna stran: www.joanborysenko.com
ODLOMEK
Stres in prožnost
Oglejmo si pobliže, kako delujeta stres in prožnost. Pomislite na elastiko. Ko je nategnjena, je pod pritiskom, toda ko pritisk sprostite, tleskne nazaj v prvotno obliko. To je najosnovnejša vrsta prožnosti. Če ostane elastika nategnjena dalj časa, se postopoma pretegne in zelo verjetno popusti.
To velja tudi za človeško telo in um. Ko smo daljši čas pod stresom, se zelo rado zgodi, da odpovemo. Študije ocenjujejo, da 75 do 90 odstotkov obiskov pri družinskem zdravniku izhaja iz okoliščin, ki jih povzroča ali slabša stres. Sem spadajo glavoboli, prebavne motnje, neplodnost, izguba spomina, srčne težave, alergije, visok krvni tlak, imunske motnje, sladkor v krvi pri sladkornih bolnikih, bolečine v hrbtu, izčrpanost, tesnoba, depresija in številna druga obolenja.
Ko nujen primer zahteva nenaden »nateg«, se večina zdravih ljudi zmore spoprijeti z izzivom. Predstavljajte si, da ste se pravkar zapletli v žico svojega prenosnega računalnika, ki zato zleti z mize. Ne da bi morali kaj pomisliti, telo sprosti adrenalin in nenadoma premorete spretnost igralca bostonskih Red Soxov. In z malce sreče vam celo uspe ujeti prenosnik! Nenadno atletsko sposobnost gre pripisati sistemu samodejne višje prestave, ki se imenuje odziv udari-ali-zbeži in se vključi za namene preživetja. Ko je izrednega stanja konec, se vaša »elastika« sprosti in povrnete se v počivajoče stanje ravnovesja in lagodnosti.
Toda kaj če stresni dejavnik vztraja? Navsezadnje je življenje veliko bolj kompleksno kot leteči prenosniki s kratkimi tirnicami. Sistem udari-ali-zbeži se je razvil veliko pred kroničnimi stresi, kakršni se pojavljajo v podjetjih, ki v težko prebijajočem se gospodarstvu potrebujejo finančno injekcijo, v družinah, ki žonglirajo z naraščajočim minusom na kreditni kartici, ali ob izgubi pokojninskega sklada tik pred upokojitvijo. Če ne morete sprostiti napetosti, postane stres kroničen, vi pa se bolj nagibate k obolenjem, depresiji, jezi in zaskrbljenosti. In namesto da bi uživali v življenju kot v nekakšni ustvarjalni dogodivščini, kot ga zaznavajo prožni ljudje, se znajdete na obrobju in obtičite. zapri
KOLOFON
Prevedla VERA ČERTALIČ
Jezikovno pregledala ANDREJA BLAŽIČ KLEMENC
Oblikovala TPDP
Izdala in založila ZALOŽBA ENO
Natisnil MATFORMAT
Naslov izvirnika IT’S NOT THE END OF THE WORLD
